Pet minut, ki jih telo šteje drugače: kaj se zgodi, ko se naslon nagne

Pet minut v istem položaju se ne zdi dolgo, a telo jih šteje različno, odvisno od tega, kako sedimo. Pri pokončnem sedenju je kot med trupom in stegni približno pravi, ledveni del hrbtenice se običajno nekoliko izravna, mišice trupa pa tiho delajo, da ostanemo zravnani. Že po nekaj minutah se pojavi potreba po premiku: prekrižamo noge, se nagnemo na stran, popravimo hrbet. Takšni drobni popravki so običajen odziv na mirovanje in kažejo, da položaj telesu ne ustreza povsem.


Kaj mehanizem dejansko spremeni

Počivalnik je sedež z mehanizmom, ki hkrati nagne hrbtni naslon nazaj in dvigne oporo za noge. Pri ročnih modelih položaj določi ročica ali sprožilec ob strani, pri električnih gumb. Nekateri imajo le dve ali tri stalne lege, drugi omogočajo stopenjsko nastavljanje. Posledica je vedno ista: kot med trupom in stegni se odpre, noge pa se dvignejo proti višini sedala ali nad njo. Telo tako preide iz drže, ki zahteva nenehno rahlo mišično delo, v držo, kjer ga večji del nosi pohištvo.

Teža se prerazporedi

Ko se naslon nagne, se del teže zgornjega dela telesa prenese s hrbtenice in trupnih mišic na ploskev naslona. Ergonomi to opisujejo preprosto: večji je nagib, več teže prevzame naslon. Pri tem šteje tudi oblika. Če ledveni del ni podprt, se hrbet ob nagibu rad zaokroži, ramena pa zdrsnejo naprej, zato naj naslon sledi krivulji hrbta in ponuja oporo tudi za glavo. Razlika med fotelji z mehanizmom in tistimi s fiksnim naslonom se pokaže prav tu. Prvi omogočajo, da nagib prilagodimo dejavnosti, drugi ponujajo en sam, vnaprej določen kot.

 

Photo: Natuzzi Editions

Noge v drugi višini

Opora za noge spremeni tudi spodnji del telesa. Na običajnem sedežu stopala nosijo del teže nog, rob sedala pa lahko pritiska na zadnjo stran kolen. Ko se opora dvigne, noge ležijo vzdolž nje, kolena so rahlo pokrčena, stopala pa so razbremenjena. Koliko se noge dvignejo, je odvisno od modela. Pri številnih ostanejo približno v ravni sedala ali nekoliko višje. To so opisne lastnosti položaja, ne zdravstvene obljube. Kdor ima težave z ožiljem ali sklepi, naj o primernem položaju za daljše sedenje vpraša zdravnika.

Branje

Pri branju je pomembnejši zmeren nagib kot popolna ležeča lega. Ko se naslon nagne le toliko, da glava počiva in hrbet ni več napet, je mogoče knjigo držati v višini prsnega koša, ne da bi se vrat upogibal naprej. Pri prevelikem nagibu se knjiga ali tablični računalnik znajde nad trebuhom, glava pa se pogosto dvigne z naslona, da bi pogled dosegel besedilo. Zato se bralci pogosto ustavijo pri vmesnem položaju z delno dvignjenimi nogami. Knjigo lahko podprejo z blazino na kolenih, svetloba pa naj pada čez ramo, ne naravnost v oči.

 

Photo: Natuzzi Editions

Film

Film je drugačna naloga. Traja uro ali dve, zaslon pa je pritrjen in se ne premakne z nami. Če je televizor nameščen v višini oči pri pokončnem sedenju, se bo pri močno nagnjenem naslonu pogled usmeril navzgor ali pa bo treba glavo dvigniti. Pri takih položajih pomaga nastavljiv vzglavnik. Nekateri proizvajalci svoje mehanizme opremijo tudi s srednjo lego, ki jo imenujejo „televizijski položaj“: naslon je nagnjen zmerno, noge pa so delno dvignjene. Med dolgim prizorom lahko položaj spremenimo brez vstajanja, kar je prednost pred sedežem z enim samim kotom. Tudi pri tem velja, da je dolgo mirovanje v kateremkoli položaju za telo obremenitev, zato premikanje ostaja smiselno.

Popoldanski počitek

Krajši dremež je za sedež najzahtevnejša preizkušnja, ker ob zaspanju mišice popustijo. Na pokončnem sedežu glava rada zdrsne naprej ali vstran, roke pa obvisijo. Z nagnjenim naslonom in oporo za glavo ostane glava na mestu, trup pa naslonjen. Strokovnjaki za spanje pogosto svetujejo, naj popoldanski počitek traja manj kot pol ure, da po prebujanju ni občutka težke zaspanosti. Priporočila se med viri nekoliko razlikujejo, zato je to okvirno vodilo, ne pravilo. Pomembno je tudi, da se po počitku sedež vrne v pokončnejši položaj in da vstanemo počasi.

 

Photo: Natuzzi Editions

Kaj gledati pri izbiri

Ko prostor dopušča več sedežev, se pogosto izbere sedežna garnitura s počivalnikom, pri kateri mehanizem premore le del sedežev, drugi pa so fiksni. Pri izbiri velja pogledati nekaj praktičnih stvari. Prva je prostor za nagib: nekateri mehanizmi potrebujejo razdaljo do stene, drugi so zasnovani tako, da se naslon približa steni brez dotika. Druga je velikost sedeža glede na višino uporabnika, saj mora biti opora za noge dovolj dolga, naslon za glavo pa na pravi višini. Tretja je način upravljanja: ročica je mehanska in preprosta, električni gumb omogoča fine nastavitve, a potrebuje vtičnico v bližini. Pomembna je tudi tkanina ali usnje, ki naj prenese pogosto premikanje mehanizma.

Najzanesljivejši preizkus je sedenje v položaju, ki ga bo uporabnik res uporabljal: z knjigo v rokah, z očmi na zaslonu na pravi razdalji, z glavo, ki se mirno naslanja. Če po petih minutah ni treba popravljati drže, je mehanizem verjetno dobro prilagojen.