Ko se pohištvo znajde na odprodaji: pet vprašanj, preden kos pripelje domov

Prečrtana cena na nalepki je običajno prvo, kar kupec opazi pri razstavljenem kosu. Kasneje, ko doma stoji pred ozkim hodnikom, je pogosto tudi edino, česar se še spomni. Zofa ali fotelj, ki je v salonu videti, kot da je vedno spadal na to mesto, mora v stanovanje priti povsem običajno: skozi vrata, po stopnicah, mimo vogalov.


Pet vprašanj, ki sledijo, potrebuje merilni trak, nekaj minut v lastnem prostoru in pripravljenost, da se sprejme tudi odgovor, ki se ne ujema z navdušenjem ob pogledu na popust.

Kaj popust pove in česa ne

Odprodaja pohištva se začne iz različnih razlogov: salon sprosti prostor za novo kolekcijo, naročilo odpade ali pa je kos nekaj mesecev služil kot razstavni primerek. Nižja cena sama po sebi ne govori o slabši kakovosti. Govori pa o omejeni izbiri, saj je na voljo ena barva, ena dolžina, pogosto tudi samo ena stran kota. Prodajalec izdelka običajno ne more naročiti še v drugi izvedbi.

Pri razstavnih kosih je smiselno vprašati, koliko časa so bili na ogled in ali so na njih vidne sledi uporabe. Garancijo in pogoje vračila je pri znižanem blagu vredno preveriti posebej. Ta podatka spadata v račun enakovredno ceni.

Koristno je tudi vprašanje, ali je znižanje enkratno ali se cena še spreminja. Pri nekaterih salonih se popusti stopnjujejo, zato lahko čakanje prinese dodaten prihranek, a le ob tveganju, da bo kos medtem prodan. Odločitev je odvisna od tega, kako težko bi kupec našel enak kos drugje.

 

Mere, ki jih merilni trak pokaže šele doma

Prvo vprašanje je najbolj očitno in vendar pogosto ostane nepreverjeno: koliko prostora kos zavzame in koliko ga potrebuje okoli sebe. Dolžina in globina iz kataloga so šele začetek. Z lepilnim trakom je na tleh mogoče označiti tloris in po njem hoditi, kot da je kos že na mestu. Radiator, vtičnica, odpirajoča se vrata in prehod do balkona hitro pokažejo, kje so meje prostora v resnici. Pomembna je tudi višina: visok naslon pred oknom zakrije dnevno svetlobo, nizka zofa pod polico pa lahko onemogoči dostop do njenih predalov.

Kotne sedežne garniture zahtevajo posebno natančnost, ker se opirajo ob dve steni, in če je kot v prostoru za nekaj centimetrov zamaknjen, se to pozna na celotni sestavi. Smer ležalnega dela je pri izdelku z odprodaje običajno že določena, zato je treba pred nakupom presoditi, ali leva ali desna izvedba ustreza razporeditvi vrat in oken.

Raztegljiva zofa v tem pogledu potrebuje še eno meritev. Ko se odpre, zasede precej več tal kot v sedežni postavitvi, zato je treba izmeriti tudi ta položaj, skupaj s prostorom, ki ostane do najbližje omare ali vrat.

Kdo bo na kosu res sedel

Drugo vprašanje se nanaša na vsakdan. Pet ljudi na kavču ob nedeljskem filmu je drugačna obremenitev kot en bralec s knjigo. Otroci skačejo po blazinah, pes si izbere svoj kot, eden od družinskih članov vsak večer zaspi pred televizijo. Pred nakupom je koristno zapisati, kdo bo kos uporabljal, kako pogosto in v kakšni drži. Globina sedeža, trdota in višina naslona za različne ljudi ne pomenijo enakega, zato naj vsak, ki bo kos uporabljal, sede, se nasloni in vsaj nekaj minut tudi leže. Pri starejših družinskih članih je pomembna še višina sedeža, saj se z nizkega vstaja težje.

Raztegljiva zofa odpira dodatno vprašanje: ali je namenjena občasnim gostom ali vsakodnevnemu spanju? Za nekaj noči na leto zadošča tanjše ležišče, za redno spanje sta pomembni debelina in kakovost ležišča ter njegova ravnost, ko je mehanizem odprt. V salonu je to mogoče preveriti na kraju samem, zato naj kupec zofo odpre in se nanjo uleže, preden se odloči.

 

 

Material in tkanina

Tretje vprašanje je, iz česa je kos narejen in kaj bo ta material prestal. Usnje se stara drugače kot tkanina, gosto tkanje drugače kot groba tekstura. Največ odloča neposredna sončna svetloba ob oknu, hišni ljubljenčki, otroci s flomastri in kozarec vina na naslonjalu. Barva se pod umetno razsvetljavo v salonu obnaša drugače kot v dnevni sobi z zahodnim oknom, zato je smiselno vprašati, ali je mogoče vzorec tkanine odnesti domov.

Pod oblazinjenjem je ogrodje, ki ga kupec v salonu ne vidi, zato je vredno vprašati, iz česa je narejeno in kakšno polnilo je v sedežnih blazinah. Razlike med izvedbami se pogosto pokažejo šele po nekaj letih, ko ena blazina ostane čvrsta, druga pa se useda.

Ker odprodaja pohištva običajno ne omogoča naročanja drugih tkanin, je odločitev o barvi dokončna. Kotne sedežne garniture v svetlih odtenkih so v prostoru lepe, a so tudi velike površine, na katerih se vsak madež vidi. Zato kaže vnaprej premisliti, koliko svetlobe dom in njegovi stanovalci dejansko prenesejo.

Koliko skrbi kos terja

Četrto vprašanje kupci radi preskočijo, ker je najmanj privlačno. Vzdrževanje obsega čiščenje, nego usnja ali tkanine in morebitno servisiranje gibljivih delov. Pred plačilom je dobro prositi za pisna navodila proizvajalca ter preveriti, ali se prevleke snemajo, ali je tkanina pralna ali jo je dovoljeno čistiti le kemično in katera čistilna sredstva so primerna.

Raztegljiva zofa ima mehanizem, ki se pri vsakodnevni rabi obrablja hitreje kot nepremični deli. Zanimivo je tudi, ali so rezervni deli po koncu serije še dosegljivi, kar pri izdelkih iz zaključene kolekcije ni samoumevno. Popravilo, ki bi bilo pri aktualnem modelu preprosto, se pri takem kosu lahko zavleče za mesece. Koristno je vedeti tudi, na koga se kupec obrne ob težavi: na salon, uvoznika ali neposredno na proizvajalca, in kdo krije stroške prevoza kosa v popravilo.

 

Photo: Natuzzi

Pot od tovornjaka do dnevne sobe

Peto vprašanje prodajalci slišijo najredkeje, čeprav odloča o vsem prejšnjem. Kos, ki ne pride v stanovanje, ostane brez uporabe, ne glede na ceno. Pot je treba izmeriti od vhoda v zgradbo do končnega mesta: širino najožjih vrat, hodnikov in stopnišča, višino pod stropom ter zavoje, kjer se mora dolg kos nagniti. Pri stopnicah pomaga diagonalna meritev, pri dvigalih notranje mere kabine, širina njenih vrat in nosilnost.

Kotne sedežne garniture so pri tem včasih lažje, kot se zdi, saj jih sestavlja več modulov, ki jih je mogoče nositi ločeno. Vseeno je treba vprašati, ali se deli res ločijo in ali je sestavljanje del dostave. Odprodaja pohištva lahko pomeni tudi, da je prevzem iz skladišča in ne iz salona ter da je dostava v višje nadstropje posebej obračunana. Vse to je bolje dogovoriti pred plačilom kot ob prihodu kombija. Vprašanje je tudi, ali bo kos med dostavo zaščiten z embalažo, saj se na ozkem stopnišču najlažje poškoduje.

Odgovore je smiselno zapisati že pred obiskom salona. Z zapiskom v telefonu se odločitev, ki bi sicer nastala v nekaj minutah pod močnimi lučmi razstavnega prostora, prestavi v mirnejši okvir, v katerem ima merilni trak več besede kot popust.