Kako posaditi jesenski vrt?

Sicer imamo pred seboj še vedno kar nekaj poletja, a nič ni narobe, da se začnemo zanimati za jesenski vrt. Kaj je tisto, kar lahko posadimo jeseni, kaj bo uspevalo in kaj ne? Seveda jeseni uspe in zraste malo manj zelenjave, a vseeno vmes najdemo nekaj takšnih primerkov, ki jih bomo lahko jedli že septembra in oktobra.


Kako se lotimo jesenskega vrta?

Začnimo zgodaj

Takrat, ko večina ljudi začne razmišljati o jesenskih pridelkih, je že prepozno. Če želimo imeti uspešen jesenski in zimski pridelek, potem moramo s sajenjem začeti v samem vrhuncu poletja. V večini primerov to pomeni v največji vročini avgusta, ko so možnosti za rast še vedno dobre. Nekatere hitro rasteče rastline, kot sta solata in radič, so lahko posajene tudi konec septembra, zelenjava, kot sta brokoli in korenje pa za rast potrebujeta več časa.

Preverimo, koliko časa posamezna zelenjava potrebuje, da zraste

Vsak poljščina ima točno določeno življenjsko dobo, kar pomeni, da lahko predvidimo, koliko časa bo potrebovala, da doseže velikost, ki je primerna za žetev.  Življenjska doba je običajno definirana kot “dnevi zrelosti”, ki so zapisani na semenih. Sicer se ti dnevi spreminjajo glede na okoljske pogoje, v večino pa so te številke prave.

Čas je za žetev poletnih poljščin

Če želimo posaditi jesenske pridelke, potem je čas, da požanemo pomladne in poletne. V vrtovih, kjer smo omejeni s prostorom, je najbolje, da so zgodnje sezonske poljščine požete in odstranjene iz vrta v čim hitrejšem času. Poljščine, ki so dosegle vrhunec v sredini poletja so:

  • česen
  • čebula
  • krompir
  • korenje
  • rdeča pesa
  • cvetača
  • zelje
  • brokoli

Ko izbiramo, katere poljščine bomo dodali k jesenskemu vrtu, najprej naredimo inventar požetih poljščin. Tako bomo točno določili, koliko prostora imamo in v ospredje bomo postavili jesenske rastline, ki so nam najbolj pomembne.

Zavedajmo se, da poljščine jeseni zdržijo dlje

Jesenski in zimski vrt bosta našo zelenjavo spremenila v ogromen hladilnik. Hladno vreme omogoča, da poljščine, ki so že dosegle dobo zrelosti, zdržijo dlje. Poljščine kot so brokoli, zelje in ohrovt lahko še več mesecev živijo v vrtu. Tudi hitreje rasteče poljščine, kot so špinača, solata in koriander, lahko obdržijo kakovost še precej časa.

Povzeto po: www.goodhousekeeping.com