V agronomiji plevel označujemo kot rastlino, ki raste na tistih delih zemlje, ki jo je kultiviral in za svoje potrebe prilagodil človek. Rastlina zanj nima vrednosti, saj ovira načrtovano rabo rastišča.
A je plevel tudi koristen in se ga velikokrat uporablja v določeni fazi kolobarjenja, recimo regrat, ki ga ravno tako lahko jemo, je zdravilen, privablja opraševalce, a nam po drugi strani zmanjšuje naš uporabni prostor in kvari videz našega vrta, hkrati pa je plevel tudi zatočišče za razne škodljivce, nam kvari kakovost pridelka in ima škodljive vplive na širšo okolico.
Toplo vreme in dovolj vlage sta idealna za rast tako rastlin kot plevela. Slednjega je potrebno sprotno odstranjevati, saj nam v nasprotnem primeru zaduši posevke in poskrbi, da močno zaostajajo v rasti in razvoju.
Najboljši načini za zastiranje plevela
Skušajmo se izogniti vsem škropivom proti plevelu in raje uporabimo naravne in prijazne načine za odstranjevanje plevela. Uporaba motike in vrtnarskega noža je ena preprostejših metod, a zato potrebujemo kar nekaj časa, predvsem pa veliko dobre volje.
Poglejmo si, s katerimi naravnimi načini in pripravki lahko zastremo plevel, ne da bi pri tem trpeli križ in noge:
- Zastirka je zelo učinkovita v boju proti plevelu. Je material, ki ga položimo na gola tla okoli rastline in jo tako zaščitimo. Hkrati ima pozitivne vplive na vrtnine, saj zadržuje vlago v zemlji –posevkov tako ni potrebno pogosto zalivati – ter ščiti rastline pred temperaturnimi nihanji. V osnovi poznamo tri skupine zastirk:
- zastirka iz organskih materialov
- kompostna zastirka
- folija
- Zaščitna folija je učinkovita pri preprečevanju kalitve enoletnih plevelov, saj onemogoča dostop svetlobe.
- Z vrelo vodo lahko onemogočite rast trdovratnemu plevelu. A morate biti pri polivanju vrele vode po plevelu pazljivi, saj lahko z njo poškodujete tudi posevke. Priporočamo vam, da pazite tudi na porabo vode, tako po plevelu polijte vodo, v kateri ste kuhali krompir ali kakšno drugo zelenjavo.
- S soljo in vrelo vodo boste nad plevelom še močnejši. Zavrite raztopino ene skodelice soli v dveh skodelicah vode (uporabljate razmerje 1:2) in z vročim pripravkom polijte po plevelu. Priporočamo uporabo pripravka pred dežjem, saj le ta sol spere globoko v razpoke tja do korenin.
- Jedilno sodo in kis uporabljamo bolj za uničevanje plevela med razpokami tlakovanih poti, a sta uporabna tudi na vrtu. Moramo pa biti previdni. Jedilna soda tla naredi bazična, s tem manj vabljiva za regrat, trave in druge vrste plevela. Vinski ali jabolčni kis pa lahko poškropite po plevelu, dokler se le ta ne posuši.
Rast plevela je odvisna tudi od kvalitete zemlje
Pri vsem tem zastiranju in iztrebljanju plevela pa moramo v prvi vrsti paziti, da imamo kvalitetno zemljo za naše vrtnine.
Izbira na policah trgovin je ogromna, zato bodite pozorni, da zemlja izpolnjuje naslednje pogoje:
Zračnost – Zemlja za vrtnine mora biti lahka in zračna, saj bo le tako zagotovila, da bodo korenine dihale. Hkrati se bo zmanjšala možnost nastanka plesni in bolezni.
Zadrževanje vode – Pomembna lastnost zemlje za vrtove je tudi sposobnost zadrževanja vode. Zaradi pomanjkanja vode na vrtovih je ta lastnost ključnega pomena.
Hranila – Zemlja mora vsebovati dovolj in predvsem primerna hranila za rastline. V tem primeru boste z dodajanjem gnojil pričeli kasneje po sajenju. Tudi pri gnojilih se odločajte za organska gnojila in izboljševalce tal z biofumigacijskim učinkom, saj, preprečuje utrujenost tal in zmanjšuje škodo na pridelkih zaradi talnih škodljivcev. Gnojilo lahko uporabite pred setvijo ali sajenjem ali vsaj 7 dni po sajenju rastlin. Obvezna je plitka vdelava v tla. Po gnojenju se priporoča zalivanje ali namakanje.
Kompaktnost – Zemlja za vrtnine mora zagotoviti dovolj kompaktno podlago. Rastline se morajo močno in stabilno »zasidrati« v podlago, saj bodo le tako odporne na vremenske vplive.
Seveda pa različne vrste rastlin potrebujejo različna hranila in sestavo tal, da bodo lahko uspevale. Ključnega pomena je, da izberemo zemljo, ki bo po sestavi in hranilih kar najbolje ustrezala vrsti rastline.
Kako se znajti pri vrstah zemlje?
Prav tako je pomembno, da pred nakupom zemlje za vrtove vemo, za kateri namen jo bomo uporabili. Setev semen, izdelavo potaknjencev, presajanje mladih rastlinic ali za presajanje večjih, odraslih rastlin. Obstajajo tudi namenske zemlje: posebej za vrtnice, citruse, kaktuse in zelene rastline, zemlje za grobove, ameriške borovnice, zemlja za travo, zemlja za plodovke in jagodičevje, zemlja za visoko gredo, zemlja za mediteranske rastline, balkonske rastline, rododendrone, orhideje, vodne rastline, kakteje ipd. In pa seveda nepogrešljive – univerzalne zemlje.
Tudi za gradnjo našega doma se več kot odlično pripravimo z vsemi načrti in primerjavami ponudb in izvajalcev. Tako kot nam, pa tudi rastlinam ni nepomememben njihov dom. Tudi njim moramo ponuditi kakovostno zemljo. Privoščimo jim jo.
Po nasvet se obrnimo na profesionalce, saj nam bodo le ti znali svetovati kaj je za naše pridelke najboljše. V Sloveniji imamo veliko število kmetijsko-vrtnarskih trgovin z usposobljenimi svetovalci in prodajalci. Enako lahko tudi na www.metrob.si na enem mestu dobite tako odgovore na vaša vprašanja kot tudi vse, kar potrebujejo vaše rastline.
Naj bo na vašem vrtu čim več koristnih vrtnin!
