Prvič se seliš na svoje. Nič več tečne mame, ki pravi: »Nežka, posodo boš pa le pomila!?« ali pa »Rok, daj pospravi oblačila v omaro.« in nič več očeta, ki te po prekrokani noči z najboljšo družbo, ko si dejansko ravno prišel domov, zbuja z jutranjo košnjo.
Pa vendar odrasel svet ni zastonj tako nepriljubljen. Prva stopnja na poti k samostojnosti je reševanje bivanjske problematike, s katero se boš srečal takoj ob vstopu v univerzitetno središče. Sama sem preizkusila skoraj vse od privatnega stanovanja do študentskega doma. In prav to sta že prvi dve opciji, ki se ti ponujata.
Študentski dom – najcenejša opcija
Začnimo s cenejšo opcijo. Prijave za študentski dom se odprejo v začetku junija preko spleta in trajajo vse do sredine avgusta. V tem času rešiš spletno prijavnico in čakaš na objavo čakalne liste za študijsko leto X/Y. Ker mnogi po objavi liste ugotovijo, da morajo za čas čakanja poiskati drugo možnost, so tu opcije najema sobe v privatnem stanovanju. Vendar pri slednjih večkrat naletijo na problem, ko si želi lastnik stanovanja podpisati pogodbo za več časa, kot nameravajo ostati. A se lahko najemna pogodba predčasno odpove. Če v pogodbi ni določeno drugače, lahko najemnik pogodbo odpove kadarkoli, ne da bi za to navajal razloge. Načeloma se upošteva 90-dnevni odpovedni rok, ko najemnik odda pisno odpoved. V pogodbi je lahko za najemnika določen tudi krajši odpovedni rok, medtem ko za najemodajalca velja zakonski določen 90-dnevni odpovedni rok, ki se ga lahko pogodbeno podaljša, ne more pa se ga pogodbeno skrajšati.
Najemnina, stroški in še kaj
Če se torej odpravljaš iskati stanovanje za to obdobje, ti ponujam nekaj predlogov. Na ogledu dobro preglej stanovanje, pozanimaj se o opremi, ki ti ostane v sobi, in kaj bi načeloma moral prinesti s sabo. Definitivno se ti splača poiskati stanovanje s posteljo in vsaj policami, če že ne omaro. Med pomembnejšo opremo spada tudi pisalna miza, navsezadnje greš študirat v novo mesto in ne le počitnikovat.
Ne pozabi se pozanimati, kako je z uporabo kopalnice in kuhinje. Ko ti je prostor in oprema všeč, se ponavadi odpre pogovor o najemnini in stroških. Če slednji niso fiksni v ceni najemnine, ti ponujam mini nasvet – poglej okna in izolacijo stanovanja, če so v slabem stanju, se pripravi na večje stroške v zimskem času. Potem je tu še varščina, slednja ti po izselitvi pripada vrnjena v celoti. Kadar najemodajalec noče vrniti varščine kljub temu, da je stanovanje v prvotnem stanju in najemnina poplačana v celoti, lahko študent varščino izterja po sodni poti. In za konec je tu še pogodba, katero dobro preberi.
Portali za iskanje sostanovalcev
Posteljo pri zasebnikih lahko najdeš tudi preko oglasov, ki jih na določene spletne strani posredujejo mladi. Vse tri študentske organizacije univerz so pripravile portale, kjer lahko objaviš oglas, da iščeš sostanovalca ali pa enostavno odklikaš do sostanovalca, ki že išče kandidate. Študentska organizacija univerze v Ljubljani je pripravila Posredovalnico sob M2, v Mariboru imajo Kamrico, na Primorskem pa portal Moj cimer.si.
Subvencionirano bivanje pri zasebnikih
Mnogim pa je jasno, da življenje v študentskem domu ni primerno zanje. Po moje ste na zgubi fantje in dekleta, ki ne izkusite kakšne neprespane noči, zaradi zabave, ki jo je priredil sostanovalec in si se ji malce nejeveren pridružil, ker je bilo jasno, da tako ali tako ne boš spal. Ali pa ko prideš s faksa, da bi si lahko skuhal tiste enostavne testenine s tuno, ki si se jih naučil pripraviti na YouTubu včeraj zvečer pa ni ne proste posode, ker so vse v umivalniku zapacane, ne kvadratnega centimetra prostora, kjer bi si lahko to pripravil. In potem se odločiš, da bo pašteta na prst tudi kar v redu obrok za danes.
No tisti, ki si takšnih pustolovščin ne želite, imate opcijo življenja pri zasebnikih in Študentski domovi (vsaj v Ljubljani) vam to lahko sofinancirajo preko razpisa: Javni razpis za zasebnike, ki oddajajo sobe študentom v Ljubljani. Postopek je enak kot pri iskanju stanovanja, le prej se namesto za študentski dom prijavi za sofinanciranje bivanje pri zasebnikih. Zasebnik, pri katerem bivaš, pa se naj prijavi na zgoraj omenjeni javni razpis. Cena bo sicer manj ugodna kot v študentskem domu, ampak vseeno mnogo boljša kot plačevanje polne najemnine.
Tu pa je še ena možnost. Malce drugačna, bolj odgovorna, a zato nič manj odlična. Finančno najugodnejše je namreč prebivališče, ki ga dobiš v zameno za pomoč ostarelim ali obolelim osebam. Iskalci pomoči večkrat ponudijo brezplačno bivanje v zameno za protiusluge kot je skrb zanje ali pomoč v gospodinjstvu. Tu gre za princip roka roko umije. Kjer se najde takšne možnosti, kdor išče, ta najde.
Kjerkoli boš začel svoje študentsko življenje in kjerkoli ga boš končal, ne pozabi na zakon, ki narekuje, da moraš v treh dneh od dneva naselitve prijaviti svoje začasno prebivališče, če misliš na tem naslovu bivati več kot 60 dni. Prijava začasnega prebivališča je brezplačna, opravi pa se na katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu na območju Republike Slovenije. Ponuja pa se tudi opcija prijave preko portala e-uprava s kvalificiranim digitalnim potrdilom.
