Življenje v bloku mnogokrat prinese prostorsko stisko z zunanjim prostorom. Malo je namreč večstanovanjskih hiš, ki poleg stanovanja ponujajo še košček zemlje, kjer bi lahko družina pridelovala sadje in zelenjavo ter postala vsaj delno samooskrbna.
A to ni razlog, da si vseeno ne bi morali umisliti malo zelenjave, ki bi jo vzgojili sami. Bistveno je načrtovanje. Ne samo kako bomo to izvedli, ampak predvsem kje imamo dovolj prostora in kaj si na tem prostoru sploh lahko privoščimo.
Imamo balkon ali bomo vso zelenjavo in zelišča gojili na okenskih policah?
V primeru, da imamo balkon, postaneta pomembni le dve opazki. Prva je, da sadimo v velikih loncih, torej premer mora biti večji od 30 cm. Vse, kar je manjše od 30 cm, bomo morali bolj zalivati. Druga opazka pa predlaga, da sadimo zelenjavo v navadno zemljo za rože in ji 1x tedensko dodamo tekoče gnojilo za balkonske rože. Če želimo bio zelenjavo, se seveda druge opazke ne poslužujemo.
Če pa nam prostor ne dopušča gojenja nikjer drugje razen na okenskih policah, pa se moramo pred začetkom odločiti, katere so zelenjadnice in začimbe, ki jih bomo sploh posadili. Predlagamo, da se odločite za tiste vrste, ki jih doma raje jeste. Vendar pozor, če radi jeste produkte visokoraslega fižola, to žal ni najboljša opcija za vas. V stanovanju namreč predlagamo, da gojite zelenjavo, ki jo lahko veliko obiramo, je dokaj zgodnja in jo sejemo na gosto. Primer takšne zelenjave je čili. Rastlina je nižje rasti in z manjšimi plodovi, ki jih lahko obiramo večkrat.
Mikrozelenjava
Potem pa je tu še mikrozelenjava. Gre za zelenjavo, ki ima okusna stebla in liste ter je primerna za široko uporabo. Dober primer je recimo grah. Slednjega lahko uporabimo v solati, kot dodatek k samostojnim jedem ali iz njega naredimo juho. Poleg graha v sklop mikrozelenjave štejemo tudi bob, solate, ohrovt, špinačo, drobnjak in ajdo. Karkoli boste sejali v stanovanju ali na balkonu, priporočamo, da posadite v glinene lončke, lesene zabojnike, stare sodčke, tudi pletene košare lahko uporabite. Pomemben dejavnik, zakaj izbrati točno te vrste posod, je vlaga. Glineni lončki so namreč prepustni za vlago in s pomočjo njihovih lastnosti takoj ugotovimo, ali je zemlja v lončku suha. Če potrkamo na glineni lonček in je zemlja suha, bo zvok bolj votel, kot če je zemlja primerno vlažna. Vendar to je le naš predlog. Cenovno in ekološko ugodnejše je, da za takšne podvige uporabite staro plastično embalažo in iz nje naredite primerna korita.
Prednosti in slabosti
Gojiti zelenjavo in zelišča v stanovanju je dvorezen meč. Ogromna prednost je seveda, da imamo takoj vse pri roki, okopavanje in trganje plevela ni potrebno. Prav tako ni močnega vetra in glodalcev, ki nam bi jedli naš pridelek. A takšno pridelovanje zelenjave prinaša tudi težave. Omejeni smo namreč s svetlobo, dodaten problem je prezračevanje, rastline potrebujejo dovolj svežega zraka, ki ga ob nerednem zračenju ne dobijo. Kot zadnja negativna plat gojenja rastlin v stanovanju je ogrevanje. Mnogokrat je namreč rastlinje preblizu radiatorju, kar poškoduje naš pridelek.
Ali ste vedeli, da je včasih šok, ki ga doživi rastlina, lahko tudi dober za njene plodove? Plodovi paradižnika namreč postanejo bolj aromatični, če jih občasno pozabimo zaliti. Včasih lahko torej tudi pozabimo na naš domači vrt in se nam bo takšna napaka celo obrestovala.
